Tina je eden tistih sončkov, ki ti zelo lepo in nežno obarvajo lička in srce, če jim le zaupaš in dovoliš dovolj blizu. Spoznali sva se v projektu Pvsp, ki nama je obema odprl oči, da danes sledimo in živimo svoje sanje. Za coaching pri Tini sem se odločila, ker si želim boljše organizacije časa, in posledično končno spisati diplomo, ki visi nad mojo glavo že nekaj let in bo predstavljala le kljukico na mojem seznamu opravil. Ko hobi postane služba, tudi mejnice med fun and work postanejo tanjše, ker je work ves čas fun in za reči, ki niso work ostane zelo malo časa. V času najinih skype pogovorov, (kakšen mesec nazaj) priznam! nisem opazila bistvenih sprememb v moji organizaciji časa. Še vedno sem se počutila ujeto v svoji mali nagajivi upornici, dnevnik je bil prazen, domače naloge pa so mi predstavljale še dodaten stres. Če danes pogledam v svoj ročni koledarček, pa je ta poln zapisov, ki jim v večji meri tudi sledim. Tina moja, četudi se mi zdi, da sem brezupni primer, kar se tiče organizacije vidim, da se je v meni le nekaj premaknilo v pravo smer. Če nič drugega, je dnevnik super zato, da ob koncu dneva dejansko vidiš, kaj vse ti je uspelo postoriti tisti dan. Menim, da bi vsak človek, sploh podjetnik, potreboval “Tino”. Tako si lahko prihraniš tisto uro sekirancije v dnevu, ki ima že tako ali tako premalo ur za vse naše projekte. Vsekakor se še slišiva. Ker bom najbolj srečna, ko ob koncu dneva v mojem ročnem koledarčku narišem kljukico ob zapisu “podelitev diplome”.

– Sabina Miklavčič, Direktorica zavoda Biasana, Inštruktorica pilatesa FzS